Reinkarnacija
Tolikokrat slišana beseda, večkrat tudi prebrana v raznoliki literaturi, tradicija verovanja na Vzhodu, še vedno, do določene mere, tabu tematika na Zahodu,pa vendar buri naše misli kot duh iz gotske novele, kaj pa če? Nekaterim izguba dragocenega časa v hitrem in modernem svetu, spet drugim potreba po odgovorih na nikdar zastavljena vprašanja o smrti, o ponovnem rojstvu, o karmi, o sreči in nesreči, ki brezpogojno spremljata posameznika skozi življenje. Pritlehno bi bilo stigmatizirati različne skupine ljudi češ, da se vprašanja o reinkarnaciji prebudijo le pridobro situiranih in inteligentnih ljudeh, resnica je drugačna: ne glede na spol, raso,vero, starost, premoženje, izobrazbo ali katerikoli drug človeški kriterij, po katerih se človeška življenja vedno grenko predalčkajo in povzročajo bedo na svetu, človeška duša nima tovrstnih omejitev. Ko se v duši sproži želja po nematerialnem znanju, je popolnoma vseeno iz katere življenjske poti prihaja človek. V njemu gori nezadržna želja po odgovorih, ki vodi v razsvetljenstvo duše, v njeno transformacijo v višje astralno bitje.
Sam izraz dobesedno pomeni »ponovno utelešenje« ali »obleči se v meso«, podomače; to so naša fizična telesa, ki si jih nadenemo kot obleke, za obdobje enega življenja na Zemlji. V naših nematerialnih telesih (ko smo še brez mesne obleke) se prebudi želja po fizičnih izkušnjah, tako dobrih kot tudi slabih. Nemalokrat pa nas vodi tudi poslanstvo, misija, ki nas pripelje na Zemljo in zaradi katere smo se pripravljeni odreči univerzalni svobodi in za obdobje enega življenja živeti v fizični mesni obleki ali kletki. Znanost se prav tako ukvarja s točno tem vprašanjem in prav je tako, kajtiza mnoge posameznike brez materialnih ali znanstvenih dokazov ni verodostojne teorije, žal. Hitrejša pot, kot čakati na rezultate znanosti je, če nam uspe odpreti svoj um do te mere, da uspemo sprejemati tudi tisto, česar ne moremo zaznati s svojimi telesnimi čutili ali pa tisto, ki ni podpisano z znanim avtorstvom.
Verovanje o ponovnem življenju na Zemlji je za mnoge ljudi na svetu pozitivno, saj ponuja tolažbo ob fizični izgubi ljubljene osebe in lažji proces prebolevanja izgubeter upanje na ponovno vrnitev na Zemljo, v drugem telesu. Druga smer verovanja ali bolje rečeno neverovanja oz. ateizma leži v starem pregovoru, ki pravi, da je ignoranca blaženost. Za kratek čas sicer je nevednost blaženo stanje, dolgoročno pa je huda izguba, življenje v nevednosti o našem izvoru, o nematerialni resnici vodi v skrajno materializiranje življenja, ki ne prinese nič dobrega. Za nekoga, ki že nekaj veo skritih vedah, bi bila ignoranca tega znanja enako boleča, kot če bi tej osebi odvzeli smisel življenja.
Čestokrat se zgodi, da se ne inkarnirajo samo zemeljske duše, torej, duše umrlih ljudi iz Zemlje, poznamo tudi duše različnih drugih bitij, ki se inkarnirajo na Zemljo zdoločeno nalogo in prihajajo iz drugih svetov, drugih galaksij, drugih oblik življenja.Takšne duše, ki se utelesijo v fizično telo in živijo človeško življenje na Zemlji, imajo določene lastnosti, po katerih jih lahko oseba, ki je vešča v teh vodah, tudi prepozna.Takšna prepoznava je koristna za obe osebi, za inkarniranega iz drugega svetaje olajšanje in morebitna pomoč pri nalogi, za osebo, ki inkarniranega prepozna pa še ena od mnogih potrditev, da nismo sami v vesolju in da je resnica skriti del ledene gore ter da je človeštvu namenjeno več kot samo materializem, skupaj lahko odlično sodelujeta. Za enkrat pustimo to temo za prihodnji članek, na tem mestu je dovolj, da se znanje o tem samo omeni. Vrnimo se k rdeči niti tega članka, namreč k reinkarnaciji človeških duš v človeška telesa na Zemlji.
Splošno znano je dejstvo, da ima umrla oseba tik pred smrtjo in tik po smrti razliko vtelesni masi in sicer za cca. 20 gramov. To je bilo ugotovljeno v različnih institucijah, kjer skrbijo za ljudi, ki so tik pred smrtjo in nadalje v obdukcijskih sobanah. Torej, če izvzamemo odtek telesnih tekočin, kaj bi lahko povzročilo post mortem nenadno izgubo cca. 20 gramov telesne mase? Ko se telo fizično ugasne, iztroši in ne služi več kot živ organizem, duša, ki prebiva v tem telesu enostavno izstopi, zapusti svojo mesno obleko in gola izstopi. Ta proces spet ni viden našemu ubogemu tridimenzionalnemu vidu (ob seciranju človeškega očesa, v njemu najdemo živec, kiima obliko črke Y, zaradi te lastnosti smo omejeni na 3D vid), kajti ta izstop se dogajav dimenziji, ki je žal ne vidimo – zopet so izjeme, določeni ljudje in živali vidijo inčutijo tudi ta proces. Izstop duše ni enostaven proces, zlasti za osebe, ki se za časa življenja nikdar niso ukvarjale z ezoteričnimi vedami ali skritim duhovnim znanjem (natem mestu se izogibam izraza okultne vede ali okultizem, ker povzroča strah pri ljudeh, strah zaradi nevednosti, načeloma pa izraz sam ni negativen, saj pomeni zgolj znanje, ki je skrito pred množico). Duša takrat sočasno doživlja dva diametralno nasprotna izkustva; na eni strani ekstatične občutke nirvane, ko se osvobodi mesnih spon kletke, vidno polje se drastično spremeni, saj je duša celo življenje gledala skozi človeške oči 3D svet, sedaj pa vidi vse dimenzije in paleto barv, ki jih za časa življenja ni nikdar videla ter vsi nefizični občutki (tretje oko ind.) so znova v celoti aktivirani, prav tako ne obstaja več linearna časovnica preteklost, sedanjost, prihodnost, saj v astralnem svetu in v univerzumu ni časa. Po drugi strani pa se sooča z negativnimi občutki izgube in odtujitve od ljubljenih oseb, počuti se razgaljeno in omejeno, saj ne more več govoriti s še živimi osebami ali se jih fizično dotakniti, za zdaj. Tako zmedena in prevzeta od zgoraj povedanega se še nekaj časa zadržuje ob svoji, zdaj že bivši, mesni obleki oz. truplu, vidi tudi vse zbrane, še žive osebe. V tistih minutah pride k tej duši njen Varuh (nadnaravno bitje iz drugih realmov, določeno tej osebi za časa tega življenja), to duši nudi ogromno tolažbo, Varuh ji telepatsko in hologramsko poda vse odgovore, ki jih v tistem trenutku potrebuje, s tem se izničijo prej omenjeni negativni občutki in prevlada nirvana. Doslej vse poteka po pravilni shemi in duša na tej točki odide z Varuhom, na mesto,kjer nadaljuje s procesom pregleda svojega življenja in očiščevanja zemeljskih energij, ki so še vedno pripete na dušo. Ko je duša znova pripravljena na utelešenje,ne glede na čas, ki mine na Zemlji, je ponovno pripeljana do portala (astralnih vrat) ins strani Varuha zopet pospremljena v novo človeško življenje, inkarnira se v fetus, v maternici nosečnice. Za dušo je ta proces vrnitve v fetus, zelo boleč.
To je bil šolski primer izstopa in vstopa duše, toda čestokrat ne poteka vsepo »načrtu«. Nekatere duše, iz najrazličnejših razlogov, ne želijo oditi z Varuhom,Varuh jih ne prepričuje, niti ne sili ampak preprosto odide in duši pusti še drugačno izkušnjo na Zemlji. Duša je torej puščena tu na Zemlji, ničesar se ne more dotakniti, ničesar premakniti in nihče je ne vidi ali sliši. Ker ni omejena s fizičnim telesom in blokadami pred nadnaravnimi sposobnostmi, kot smo živi ljudje, kaj kmalu ugotovi,kako črpati energijo iz drugih virov, ko se tega nauči, je sedaj sposobna vplivati na fizični svet. To se manifestira v obliki čudnih zvokov v zaprtih (stanovanje, hiša,avto) in odprtih prostorih, fizični predmeti so lahko premaknjeni, drugi predmeti lahko izginejo iz svojega običajnega mesta, v prostorih se pojavijo območja hladnejšega zraka in ultimativno lahko duša zbere dovolj energije, da si za kratek čas nadene fizično podobo, ki ni sicer tako gosta kot so naša telesa, je pa dovolj vidna človeškemu očesu, čeravno je bolj prosojna. Pri večini takšnih duš ostane lepri opisanem dogajanju, spet nekatere pa zblaznijo in začnejo sprejemati negativno energijo, takrat se začnejo težave za žive ljudi. Potreben je poseg osebe, ki ima znanje in se ukvarja s takšnimi dogodki, pri tem pa pomaga tudi tisti Varuh, ki je prej odšel, kajti to je njegova naloga in v sodelovanju z medijem (to osebo, ki opravljaposeg) pomaga duši prestopiti portal.
Običajno »strašenje« umrlega oz. njegove duše, ki noče zapustiti hiše ali stanovanja pa ne gre enačiti ali zamenjati z drugimi oblikami »strašenja«, če se milo izrazim,kjer že globoko posegamo v paranormalne pojave in imamo opravka z energijami, entitetami in dušami, ki niso del našega planeta. Ampak tudi to je lahko tema zadrugič. Vselej pa moram omeniti vsak poseg na drugo področje, kajti v duhovnih sferah ni ločenega znanja, vse je med seboj soodvisno in tesno povezano drug zdrugim.
In sedaj smo pri novorojenčku, ki se zdrav rodi. Ta otrok ima, kakor temu rečemo, odprt spomin na vsa prejšnja življenja, vse do trenutka govora. Ko začne smiselno govoriti, se spomin blokira. Izgubi se vsaka sled o prejšnjih življenjih. Tudi tu obstajajo redke izjeme, ki naj jih samo omenim, določenim otrokom se spomin nezapre v celoti in otrok se spomni odlomkov iz prejšnjega življenja, krajev in oseb skaterimi je bil povezan, v najslabšem primeru tudi kakšne travmatične izkušnje, zopet je potreben poseg strokovnjaka za tovrstna področja, da se temu otroku pomaga. Čeotroka dobro opazujemo, slej kot prej zasledimo, da bodisi kaže na nek predmet inželi nekaj povedati, bodisi gleda zabodeno v neko smer in celo sili tja, vendar mi tam nič ne vidimo ali pa nas samo globoko gleda, ob čimer dobimo kurjo polt, ki si je neznamo razložiti in pojav v celoti ignoriramo. Najslabše je, ko otrok že začne govoriti in še nima zaprtega spomina, ter s tem silno šokira svoje starše. Najbolj znan tak primer je opisan v eni od knjig s tovrstno tematiko, namreč mama je udarila punčko po zadnjici ob neposlušnosti, punčka se je nenadoma obrnila k mami, brez joka, jo resno pogledala in ji dejala: »Ko si bila ti moj otrok, te nikdar nisem tepla.«
V znanosti, medicini in tehnologiji pa smo do danes dosegli že takšen napredek, daje možno s pomočjo sodobnih zdravnikov in preko hipnoze, priti do odgovorov na vprašanja o prejšnjih življenjih. Koliko je to smiselno in kaj pomeni posamezniku je spet stvar obširne debate. Kajti, če se posameznik odloči za tovrstno regresoterapijo (regresija spomina), naj ima utemeljen razlog. Iz gole radovednosti ni pametno posegati na blokado ali steno v možganih, ki je postavljena s specifičnim namenom varovanja posameznika pred norostjo, če pa obstajajo tehtni razlogi za vpogled nazaj, potem pa le pogumno. Za tehtne razloge bi se lahko šteli indici kot so: ponavljajoče se nenavadne sanje, fantomske bolečine, ki nimajo medicinskega izvora, vizije v budnem stanju o določenih dogodkih in subnormalna povezanost zneznano osebo. Prav tako, če ne še prej, so absolutni razlogi za regresijo tudi znaki razvoja sidijev (nadnaravnih ali paranormalnih sposobnosti) pri posamezniku. Kljub napisanemu velja opozoriti na premnoge šarlatane, ki se vselej znova pojavljajo v okultnih krogih, ljudem pobirajo denar in navsezadnje od njihove »kvazi pomoči« ni ne duha ne sluha.
Blažena je nevednost in tudi tisti, ki tovrstne pomoči ali storitev ne potrebujejo. Toda, ali je vredno živeti v neznanju, v nezavedanju potenciala, ki ga nosimo s seboj? Ali je vredno živeti v iluziji materialnega sveta in zavreči darove univerzuma, ne da bi jih prej vsaj spoznali? Ali se je vredno stalno vračati na Zemljo in živeti človešk oživljenje v vseh oblikah? Ali naj človek s tem znanjem ne hrepeni po drugačnem svetu, po življenju daleč stran? Le kako naj ne bi! Samo mrtev si ne bi želel svojega najljubšega posladka, četudi ga ob ugrizu vanj zaskelijo zobje.
Dragi bralci, kot vidite tudi sami je širno področje skritega znanja po katerem lahko brskamo in kopljemo, vabim vas, da nam napišete svoje mnenje, občutke, želje, dvome, predloge ipd. kajti, vi ste naša publika in hkrati naši učenci, kar boste želeli vedeti, če bo le v moji moči, bomo o tem pisali.
Preberite tudi: Od kod prihajamo in kam se vračamo
Vse dobro vam želi,
numerologinja in prerokinja Anka
Kontakt: 090 3047
