• Vedeževanje in svetovanje Astrohiša

Reinkarnacija - od kod prihajamo in kam se vračamo

Večno vprašanje, kaj nas čaka po smrti? Vsakega človeka zanima, kaj je po smrti? Ali obstaja drugo, novo življenje? Ali prenehamo obstajati? Kaj ni dovolj dokazov  vsepovsod po svetu o še nekakšnem obstoju po smrti? Fizično telo seveda umre, toda, kaj pa naša zavest? Se ne hranijo določeni zapisi v globoki podzavesti, v našem dušnem zapisu ali na kratko, v duši?

Od kod prihajajo torej nekateri spomini o že videnem kraju, o dogodkih ali samo o določenih občutjih? Kaj pa nenavadne sanje, ki se izkažejo za resnične, ko opravimo kakšno resnejšo raziskavo v budnem stanju? Mar ni duša večna, nesmrtna? Ali obstaja kolektivna zavest vseh ljudi na svetu? Kaj pa znanje vsega vesolja, o vseh živih bitjih, shranjeno v Akaši in kdo lahko dostopa do tega znanja, če sploh?


Ljudje se po vsem svetu prebujamo iz okov fizičnosti in prepoznavamo pomembnost duhovnega razvoja. Skušamo se razsvetliti, skušamo dostopati do znanja, ki je shranjeno v Akaši. Ljudje iščemo odgovore preko vseh mogočih virov in teh virov je v zadnjem stoletju vse več. Spiritualizem je bil močno razvit že v prejšnjem stoletju, sedaj pa smo ljudje še bolj odprti za pridobitev odgovorov na vprašanja, ki nas kolektivno tarejo, tudi preko ne tako zelo fizičnih in materialnih metod. Končno si upamo na glas priznati, da obstaja še nekaj več, nekaj, kar je bilo do sedaj izven našega dosega, nekaj, do česar lahko sedaj dostopamo, če se le malo potrudimo in pokukamo izven meja kalupov, v katere smo bili na žalost indoktrinirani skoraj vsi. Ni malo tudi takšnih, ki so svoje spiritualne izkušnje posneli na kakšnega od sodobnih medijev za kasnejšo, podrobnejšo  analizo in delitev s svetom. Na televiziji je čuda oddaj, ki so poučne in prikazujejo realne primere stikov z onostranstvom, izkušenj ljudi, ki so bili prej nejeverni Tomaži, sedaj pa še kako verjamejo, saj se je spiritualna izkušnja zgodila prav njim. Potem je tu svetovni splet, ki nam ponuja še več znanja, kot radi pravimo, striček Google pozna odgovor na vsakršno vprašanje. Knjižnice so polne knjig o duhovih, o posmrtnem življenju, o reinkarnaciji. Najbolj gledani filmi so postali tisti z mistično tematiko. Torej, vse to nam kaže, da imamo vse večji interes in da nam zgolj fizični obstoj ni dovolj, ne zadovolji naših potreb duše, našega večnega hrepenenja po vedenju od kod izviramo, zakaj smo tu in kam potujemo.


Vsak od nas se je to, že kdaj vprašal. Vsi ljudje v sebi nosimo večen vir energije, ki ga imenujemo  duša. Duša »živi« tudi po smrti našega fizičnega telesa, ker je večna in je njena energija neizmerljiva. Včasih je bila tema večnega obstoja tabu, o katerem se ni veliko govorilo. Z napredovanjem znanosti in s širjenjem duhovnega zavedanja pa smo se tudi ljudje začeli bolj osveščati, kdo pravzaprav smo, od kod prihajamo, kam gremo in ali se vračamo? Ta spoznanja lahko sprejmemo po energijskem kanalu, ki povezuje našo dušo na Zemlji in naš Višji Jaz. Višji Jaz je delček naše energije,ki je vedno nastanjen v duhovnem svetu in Akaši. Z njim lahko komuniciramo, on pa nam po naših intuitivnih kanalih sporoča  odgovore, ki jih potrebujemo. Le sprostiti se moramo,da bi mu lahko prisluhnili. Vse bolj natančna, znanstvena spoznanja o večnem življenju, niso več tabu. Nastajajo številni zapisi z izkustvenimi dokazi o obstoju življenja po smrti. O tem pišejo znanstveniki, kvantni fiziki, zdravniki, da bi ljudje spoznali potrebo po dvigovanju zavesti in želje, povezati se s svojim, Višjim ali Božanskim Jazom.

Če smo prišli iz »onostranstva«, potem se ne bi smeli bati vrnitve domov, nazaj v onostranstvo.  A resnica je, da se veliko ljudi boji smrti. Zakaj, če duša po izstopu iz fizičnega telesa, občuti olajšanje, spokojnost, mir, blaženost in se spomni svoje identitete. Zato ve, da se lahko združi z dušami, ki jih je že poznala in jo veselo pričakujejo, saj so iz iste duhovne skupine. Seveda duša ne pozabi na vse tiste ljudi, ki so še ostali na zemlji, s katerimi se je družila, saj ve, da jih bo še srečala, v svojem duhovnem svetu. Torej, zakaj bi se bali smrti, saj imamo v duhovnem svetu vse, kar smo že imeli in vse, kar še lahko imamo. Različne razlage, različnih virov nam sporočajo, da je v duhovnem svetu vse, kar duše potrebujejo, da je vse lepih barv, da ni časovnih in drugih omejitev, ter da so duše osvobojene vseh bremen.

Ljudje imamo dve močni komponenti, ki ju poznamo, to sta ego in duša ter se med seboj stalno prepletata. Duša nam omogoča, da duhovno rastemo in dosegamo nova spoznanja, ego pa nas podpira, da lahko kot človek preživimo. Težave pa se lahko pokažejo, ko ego prevlada in je duša še bolj ujeta v telesu in še manj sposobna razvijati lastne potenciale. Posledično lahko občutimo nemoč, strah, jezo, negotovost in nezmožnost  samoustvarjanja, ter se postopoma  pričnemo oddaljevati od lastnih želja in si ustvarimo preveč rutiniran  ter zaprt način življenja. Ob tem pa pozabljamo, kako zanemarjamo svojo dušo, lastni duhovni razvoj in vsekakor  bo v takem  primeru, posamezniku težje umreti, saj lastni duši ne bo dovolil, da bi uresničila namen, zaradi katerega se je rodila in živela.

Naj bo vaša življenjska pot prava,

prerokinja Anka