
Ali bova kdaj živela skupaj?
Vsak od nas se je gotovo že soočil z vprašanjem: »Ali bova kdaj živela skupaj?« In potem je vsakega od nas prevzelo začetno navdušenje, tisti prvinski instinkt, to je prava odločitev, začutili smo mravljince veselja po celem telesu, brezmejno zadovoljstvo, ter neverjetno notranjo moč.
Kaj pa nam pravi, tisti mali razumski glasek, ki se tako pogosto oglaša in ga skoraj nikoli ne poslušamo kadar gre za naša čustva, ker prehitro vidimo samo pravljično idilo, ki jo vsak od nas želi imeti. Ta glasek nam sporoča ali dovolj poznamo partnerjeve želje in navade, ga brezpogojno ljubimo, ter želimo biti z njim za vedno, tudi če ima napake, ki nas malo motijo ali partner čuti in želi enako, kot sami.
Odločitve, ki jih sprejmemo na podlagi »drugega mnenja« največkrat ne zadovoljijo našega emocionalnega hrepenenja in med že obstoječim razmerjem, ki je bilo prej romantično in polno čustev, nežnih in strastnih trenutkov, lepih izletov in obiskov, malih in veselih pozornosti, se sedaj naseli senca dvoma, ki kaže prve znake, da realnost ni pravljica.
Začnemo se spraševati prvih pet vprašanj, vsak od njih pa sproži še nekaj novih, zapletemo se v novi krog dvoma, labirint sedaj že omajane osebne svobode se začne širiti in kmalu ne najdemo več poti iz megle, ki smo si jo ustvarili sami. Škodo utrpi naše razmerje, ki je do tega trenutka fantastično funkcioniralo. Ta vprašanja so običajno takšna: Se bova oba prijavila na istem naslovu, kaj pa če se skregava? Si bova delila več prostega časa kot do sedaj? Kaj pa moja svoboda, moji prijatelji, moji hobiji? Bo treba sedaj vse razlagati, vsak gib, vsak izhod iz stanovanja? Se bo partner zanemaril in posedal v trenirki na kavču pred tv – jem?
Tem začetnim vprašanjem sledijo nova, težja vprašanja: Bo treba bolj vplesti starše od obeh v najino skupno življenje in še prijatelje, morda sodelavce? Kako si bova razdelila prostor? Se bom dolgočasil, če mi ne bodo všeč hobiji od partnerja? Se ne bo več urejal zame? Bo konec strasti? Kaj pa računi? Bova imela skupne finance in fond za hrano? Kaj pa ostalo premoženje, je zdaj skupno ali si lahko še kaj obdržim zase? Bo to potem skrivnost v razmerju? In tako naprej...
Zakaj se to zgodi? Povem vam, takšnemu morbidnemu razmišljanju o osebi, ki nas je do zdaj osrečevala, botrujejo časi, v katerih živimo. Vsak ima svojo velecenjeno svobodo, ki je največkrat pospremljena z veliko osamljenostjo, zavoljo svobode same. Nihče se ne želi odreči delu te svoje svobode. Tukaj govorim tako o svobodi gibanja, svobodi druženja in ne nazadnje tudi o svobodi govora. Vsaka najmanjša malenkost, ki nam ni všeč, nas spravi iz tira in smo se pripravljeni takoj prepirati, po takšnem večurnem prepiru ne vemo več, zakaj smo se sploh začeli prepirati. Vam povem, te stvari dosegajo ultimativno nore razsežnosti; eden zlaga nogavice, drugi jih zvija v kepico. Eden pušča rabljeno perilo na stolu, drugi ga pospravlja v koš za perilo, eden bi naročil pico, drugi bi skuhal kosilo, eden bi šel na popoldanski sprehod, drugi bi gledal film, eden bi se dobil s prijatelji, drugi bi se stiskal na kavču. To so malenkosti, ki niso omembe vredne, pa imajo takšno moč nad obstojem celotnega razmerja. Če pa slučajno pride do konflikta, v katerem so zastavljena drugačna, bolj resna vprašanja, pa sta selitev in razhod čestokrat neizogibna.
Zdaj pa se spomnite svojih babic in dedkov. Zlasti tistih, ki so skupaj preživeli recimo taborišče druge svetovne vojne. So se prepirali za takšne neumnosti? Ste imeli kdaj občutek, da se bodo zaradi takšnih prepirov razšli? Nikoli. Pri babici in dedku je vse »štimalo«, tam je bil varen kraj za počitnice, nič nam ni manjkalo, kajne? Zakaj je bilo tako? Pomislite. Zato, ker so imeli zvrhan koš potrpljenja za drugega, razumeli so osebne potrebe drug drugega in se pri tem niso omejevali. Za njih ni bilo t.i. moderne svobode ali danes zelo modernega metroseksualizma, popularnega amerikanizma in še kaj bi se našlo. Ne. Odgovor na strah pred skupnim življenjem je preprost in jasen kot beli dan.
Si želite preživeti svoje življenje z osebo, ki jo ljubite? Da. Potem odvrzite vse svoje neutemeljene strahove in se enostavno predajte. S partnerjem si delita vse, delita si svoja telesa, delita si zaslužek za skupno življenje, delita si posteljo, delita si krožnik in žlico. Vselej se pogovarjajta, vaš partner mora biti hkrati tudi vaš najboljši prijatelj, navsezadnje je vas doživljenjski sopotnik. Komu se boste zaupali v oskrbo ob bolezni, ob finančnem zlomu, v duševni stiski? Partner ni samo lepotec, ki vas spremlja na zmenkih, niti ni vaša seksualna igrača, še manj vaš mecen, kajti če mu dodeljujete takšne vloge, potem gotovo nista pripravljena na skupno življenje. In ne kratite mu osebne svobode, ter ne lastite si partnerja, saj vam bo tako najhitreje pobegnil. Če v odnosu ni dovolj zaupanja, tudi primanjkuje spoštovanja in slednje vodi k izgubi čustvenega interesa.
Ne bojte se s svojim partnerjem deliti svoje strahove, tegobe in veselja. Ne bojte se bolezni, ki vaju doletijo, pomagajta drug drugemu. Oprostiti napake partnerju je božansko, nasmejati ljubljeno osebo angelsko in rešiti svojega sopotnika v življenju je herojsko. Ženske bodite dobre vile svojim moškim in moški bodite pravi vitezi svojim damam.
Časi so težki, ne otežujte si stvari še sami. Poskrbite za mala presenečenja, ki si jih lahko privoščite in polepšajte dragi osebi dan, mesec, leto, desetletje in zlato obletnico skupnega življenja.
Moški in ženska sta dve polovici duše, ki je združena v celoto. Če en del manjka, duša trpi, telo in možgani pa vztrajajo pri hladnem, osamljenem razumu. Včasih spustite svoj ponos, omilite svojo trmo, ko želite reči »ne«, recite »da« in obratno. Kajti ženski in moški princip se dopolnjujeta in tvorita celoto. Ženska energija nudi varnost, plodnost in nežnost, ki dopolnjujejo moško energijo z akcijo, pogumom in trdnostjo. Presenetite sebe z nasprotnim odzivom od načrtovanega in partnerski odnos se vam bo zasukal v popolnoma novi luči. Čarovnija se vedno skriva v detajlih. Ko boste uspeli premagati sebe, boste zmagali.
Vse dobro vam želi vaša
numerologinja in prerokinja Anka
Telefon: 090 30 47