
Partner me vara - resnična ljubezenska izkušnja
V preteklosti sem bila čustveno zelo razočarana, izigrana in moja čustva so bila dobesedno poteptana. Moj bivši fant me je po štirih letih najine skupne veze grdo prevaral. Po storjeni prevari s starejšo žensko od naju, mi je vse povedal in priznal. Seveda sem najprej pomislila, da je to kakšna šala, šele ko sem ga dobro pogledala v oči, sem razumela, da misli resno. V trenutku me je v prsih pričelo močno stiskati, nisem mogla dihati, pred očmi se mi je stemnilo in prebudila sem se na urgenci.
Ko sem se ponovno spomnila za kaj gre, mi je bilo žal, da sem se sploh prebudila, žal mi je bilo da sem ga še vedno ljubila. Spustili so ga k meni, gledala sem v steno, po licu so mi polzele solze žalosti. Stopil je poleg mene, me prijel za mojo hladno roko in ni našel pravih besed, ki bi takrat lahko ublažile mojo bolečino, moje ponižanje. Vprašal me je ali sem pripravljena, da greva domov in da se bova iskreno pogovorila. Nisem odšla z njim domov, odložil me je pri mojih starših. Starši me niso spraševali, niti zasliševali, sprejeli so me z mojo bolečino in govorili le o vsakdanjih rečeh. Kasneje sem šele razumela, da starša nista želela dodatno soliti moje čustvene rane, temveč sta umirjeno čakala, da bom sama pripravljena povedati več.
Šele po dvanajstih dnevih sem odšla na pogovor z njim, v grlu sem čutila grenak cmok. Vedela sem, da še nisem povsem pripravljena na srečanje z njim, a vendar sem želela samo razumeti, zakaj je to storil. Nisem razmišljala o odpuščanju, niti nisem bila besna nanj, bolelo me je, da je delil z drugo, kar naj bi bilo samo najino. In še težje mi je bilo razumeti, kako se ni spomnil na moja čustva, ko je bil intimen z njo. Pomislila sem, da sama ne bi mogla biti s tujcem intimna, kako bi se mu predala, če do njega ne bi ničesar občutila.
Njegova izpoved:
vem, da sem te prizadel, na najbolj grozen način, vseeno upam, da me boš lahko razumela in mi nekoč tudi odpustila. Zavedam se, da me ljubiš, tudi sam te ljubim neizmerno, čeprav se mi je zgodilo, kar se ne bi smelo. Ne bom iskal lažnih izgovorov, poskusil ti bom razložiti na način, kot se je zgodilo. To je starejša sestra mojega prijatelja, že prej sem jo nekajkrat srečal, bila je sproščena, zabavna, urejena in z ničimer obremenjena. Vedno je bila v moški družbi, tudi z nami se je pogovarjala, kot da ne bi bila ženska. Njen brat mi je enkrat zaupal, da je imela pred leti resno daljše razmerje in da jo je njen takratni partner precej izigral na vseh življenjskih področjih. In od takrat, tega je sedaj že šest let, je sama in se ne želi spustiti v resnejše razmerje.
Tako sva enkrat ostala naključno sama in sva se pogovarjala o življenju nasploh. Zatem mi je zaupala, da do moškega ne razvija nikakršnih čustev, da želi biti popolnoma samostojna, da se ne želi nikoli več prilagajati ali podrejati nikomur. Da ji nič ne manjka in da, če želi z nekom biti intimna, to tudi stori. Vendar pa moškemu, že prej razloži, da naj ne razmišlja o nadaljnjem čustvenem odnos z njo. Torej po izčrpnem pogovoru, sva se počutila, kot dobra prijatelja in zgodilo se je, kar se je. Želim, ti povedati, da so moja čustva do tebe v času tega intimnega dejanja, ostala pri tebi in do nje nisem nikoli občutil nikakršnih tovrstnih čustev. Vem, težko je razumeti, pa vendar je bil med nama zgolj fizični kontakt, brez ljubečih besed, brez nežnih dotikov, brez tega, kar imava midva. Nisem razmišljal, nisem občutil nič drugega, kot zgolj potrebo, vodil me je živalski nagon, z njo je bilo enako. Ko sva opravila sva šla vsak na svojo stran, kot da se ni nič zgodilo. Naslednjič me je pozdravila, kot vedno, tudi njen brat nič ne ve o tem in po tistem ni nikoli več pokazala tovrstnega zanimanja zame.
Z menoj pa je bilo drugače, to me je neprestano morilo, zadnje dva meseca, težko spim, počutim se, kot moški na klic in nisem več zdržal, moral sem ti povedati. S tem dejanjem sem nekako izgubil del sebe, svojega ponosa in verjetno tvoje zaupanje. Želel bi, da ostaneva vsaj prijatelja, da ti lahko še vedno stojim nekako ob strani in da me ne izbrišeš iz svojega življenja. Da se ti nekoč povrne zaupanje vame in mojih resničnih čustvih do tebe. Ne bom ti rekel, da pozabi na to, ker še sam ne morem pozabiti, upam pa, da mi oprostiš moje nerazumsko dejanje.
Njena izpoved:
solze mi neustavljivo tečejo, kot slap, slabo mi je in ne počutim se dobro. Ob tvoji izpovedi si se mi na trenutke celo zasmilil, pa vseeno še vedno ne morem mimo tega, da si lahko to storil, ker je najino intimno življenje dovolj pestro. Poskušam razumeti, čeprav nisem moški, da lahko z osebo deliš intimno združitev, brez čustev. Težko to razumem, ti pa nekako verjamem, glede nato, da sta bila zgolj enkrat intimno skupaj, imela pa sta dovolj priložnosti. Zato mi nekako moj občutek pravi, da verjetno res ni bilo nikakršnih čustev, niti s tvoje strani, niti z njene strani, pa vseeno ni prav, da si to storil. Skoraj ti verjamem, da tega ne bi več ponovil, glede na pridobljene izkušnje, ki si mi jih zaupal. Seveda je prav tako, saj ne gre samo zame, gre tudi za tvoj ponos, ki je ranjen, tako kot moj. Res je tudi, da tega ne morem kar pozabiti, da bo potrebno še kar nekaj časa. Lahko pa ti oprostim, saj mislim, da si sebe bolj prizadel, kot mene in za enkrat lahko ostaneva le prijatelja. Namreč, sama ne morem kar takoj nadaljevati od tam, kjer sva bila pred tem. Zaenkrat se ti še ne morem bolj približati in tudi od tebe ne želim, da bi se mi prehitro približal. Lahko se pogovarjava, skupaj deliva slabe izkušnje, skupaj gospodinjiva, vendar bova zaenkrat spala ločeno. Verjamem ti, ker si bil iskren, lahko bi mi zamolčal in mogoče nikoli ne bi tega izvedela. Če boš tudi sam mogel, za enkrat samo prijateljevati z menoj, lahko ostaneva skupaj in pustiva času, da nama povrne izgubljen ljubeči stik.
Vse dobro vam želi
prerokinja Anka
Kontakt: 090 30 47