Začetek duhovnega potovanja - očistite se slabih energij
Življenje je barvita paleta sreče in nesreče, solz in smeha, bolezni in zdravja, porok in pogrebov, prijateljev in sovražnikov, moč dualnosti nas prežema skozi materijo in duhovnost. Smo fizična bitja in smo duhovna bitja. Kaj je nočno nebo brez zvezd? Ima tema sama po sebi kakšen pomen, če za njo ne posveti sonce in nas nežno boža s svojimi toplimi žarki. V trpljenju se rodi genialnost, v osami se rodijo močna čustva ljubezni, v bolezni častimo zdravje in kar bančna kartica ne more kupiti, je največkrat neprecenljivo.
Naj vam povem, kako se zapletemo v začaran krog manipulacij, laži in prevar, kako izgubimo sebe v zavedni in nezavedni želji, da bi ustrezali drugim, okolju, v katerem živimo, da bi izpolnili idealno podobo najboljšega partnerja, najboljšega delavca, najboljšega soseda in najboljšega prijatelja. V vsaki dobi in v vsakem kraju veljajo drugačna merila o najboljšem tem in onem.
Poglejmo na začetek, otrok pri dveh ali treh letih starosti ne igra nobene vloge, ne igra ljubezni in se ne pretvarja katera oseba mu je všeč in katera ne. Ta otrok se ravna izključno nagonsko in svoje želje ter potrebe izraža iz svojega avtentičnega počutja. Brez igre, samo absolutna resnica. Sčasoma, ko otrok odrašča, ga poskušajo starši ukalupiti v model vedenja, ki vlada tamkajšnjim ljudem in redki so primeri, ko jim to ne uspe. Otrok začne izgubljati svojo prvinsko nedolžnost in iskrenost, začne se učiti, kaj je prav in kaj ni prav, začne dojemati, kako naj ustreza najprej svojim staršem in nato vsem ostalim, ki so tako ali drugače prisotni v njegovem življenju, pri tem popolnoma in v celoti izgubi sebe. Razvije potrebo, kako ustrezati in biti pohvaljen za to, biti pohvaljen za nekaj, kar ni izvorno njegovo čustvo, želja ali potreba. V okolju, kjer je cenjeno samo materialno bogastvo, bo zaničevan in odrinjen, če se bo zanimal za duhovnost. V okolju, kjer se ljudje ukvarjajo pretežno z duhovnostjo, bo zopet odrinjen in tarča začudenja, če bo pričel kopičiti samo materialno bogastvo, plastičen primer, toda dobra iztočnica za celotno podrtje domin, ki sledijo.
Sedaj že najstnik, ki ima silno željo raziskovati duhovnost, nematerialni svet, ki se sprašuje o samem stvarstvu in raznoraznih ezoteričnih naukih in živi pri starših, v okolju, ki je strogo materialno naravnano, bo utrpel bolečino duše. Bil bo nerazumljen in vpleten v mnogo prepirov, na koncu bo poslan k zdravnikom, ki bodo odkrili nekakšno moderno diagnozo psihičnega izvora in ubogega najstnika nemudoma pričeli zdraviti z medikamentno terapijo, ki naj bi zaustavljala najstnikove mentalne procese in ga otopila, tako da bo pripravljen na stvarnost, na materialni svet. V najslabšem primeru se bo njegovo stanje slabšalo, dokler ne bo našel izhoda v smrti. Niti prva niti druga skrajnost nista pametni.
Dualnost nas uči, da si moramo vzeti čas za pridobitev materialnih dobrin, ki nam dobro služijo za preživetje v materialnem svetu in hkrati vzeti čas za potrebe duše. Če imamo vprašanja, h katerim se stalno vračamo in naša duša hrepeni po določenih odgovorih, če začnemo opazovati sanje, ki se nam stalno ponavljajo in nam skušajo na tak način nekaj sporočiti in če pričnemo čutiti otipljivo energijo okrog nas ter skozi druge ljudi, če se nam prebudi šesti čut in opazimo, da zaslutimo stvari, preden se zgodijo, so to vse dobri indici, ki naravnost kričijo v nas, da moramo nekaj storiti na tem področju.
In sedaj nas je pot pripeljala do mladega odraslega človeka, v svojih tridesetih letih. Zakaj ravno pri teh letih? Recimo zato, ker so redki posamezniki, ki se na duhovno pot podajo že pred tridesetim letom in redki so tisti, ki to storijo po tridesetem letu. Čestokrat se šele v začetku jeseni življenja, po petdesetem letu, posameznik osvobodi družbenih spon v takšni meri, da postavi na prvo mesto sebe in svoje želje po duhovnosti. Takrat mu ne preostane dovolj časa, da bi do svoje fizične smrti pridobil dovolj znanja, ki ga išče. Zdravje je rahlo načeto in tudi življenjske vitalnosti primanjkuje. Še večjo oviro pa predstavljajo naučeni vzorci, s katerimi je živel polovico ali celo dve tretjini svojega življenja.
Osvobodite se duhovnega zapora in se podajte na svojo duhovno pot. Informacije, ki jih iščete, vas bodo našle, ko jih boste začeli resnično iskati, odprla se vam bo popolnoma nova, še ne raziskana pot, ki je bila do sedaj v temi. Osvetljevale vam jo bodo zvezde nočnega neba in sončni žarki prečudovitega dneva, spregledali boste v barvah, ki jih ni na naših barvnih paletah. Pot vam bodo prekrižali ljudje, ki jih drugače ne bi nikdar v svojem življenju srečali in spoznali. Od njih boste dobili nove zamisli, ideje in znanje. Ne zapirajte svoje duše v nov zapor, pustite ji dihati, živeti. Ljubite tako, da podarjate sebe in drugi bodo podarjeni tudi vam. Ne kopičite stvari, ki vam ne služijo več, ne kopičite znanja, ki vam ne služi več. Odvrzite bremena preteklosti in čustva, ki vas tlačijo. Staro mora umreti, da se lahko rodi novo. Smrt in rojstvo sta prav tako procesa v življenjskem krogu, žal jih ne dojemamo tako. Za nas sta največkrat začetek in konec življenja. Z drugim znanjem in drugimi izkušnjami ne bi nikdar tega trdili, prej bi rekli, da sta zgolj dve postaji na neskončnem potovanju duše.
Svojo osebno duhovno pot začnite tako, da si pripravite dnevnik v katerega boste začeli zapisovati vse, kar ni povezano z materialnim svetom. Zapišite si vanj svoje nenavadne sanje, slutnje, občutke in želje. Zapišite si trenutek, ko ste o nečem razmišljali in se je kasneje izkazalo, da so se dogodki razvili točno tako, kot ste si poprej zamišljali. Sprva bo težko, ne boste vedeli, kaj zapisati, morda bo samo stavek ali dva, ki se vam bosta ob drugem branju zdela naravnost smešna in celoten poskus boste morda zavrgli. Ne odnehajte, poskusite znova.
Meditirajte in si očistite misli
Vsak dan si vzemite nekaj minut zase, pričnite z meditacijo, prisluhnite tišini in samemu sebi. Večkrat se podajte na izlet v naravo, tam meditirajte in opazujte. Posvečajte se vsem malenkostim, ki jih nikdar prej niste opazili. Spremljajte let metulja in njegov postanek na cvetu. Spremljajte gibanje drevesnih krošenj v vetru, bodite pozorni na kakršnokoli simbolno znamenje, ki vam ga nameni narava. Vsaj enkrat tedensko vadite najbolj pomembno vajo za začetek: Praznina Uma. Najlažje boste to storili v tišini in polsedečem položaju. Začnite pri prstih na nogah in končajte pri glavi. Pri tem stisnite in spustite vsako mišico posebej, ko končate pri glavi se posvetite dihanju s trebušno prepono, deset polnih in globokih vdihov ter izdihov bo zadostovalo, nato skušajte izprazniti um, ne razmišljajte o nikomer in o ničemer. Če vam uspe zadržati to stanje Praznine uma vsaj za nekaj minut, je to ogromen napredek. Nato si zabeležite občutke ob tej izkušnji v svoj dnevnik. Preproste stvari so najbolj učinkovite in največkrat brezplačne. Kasneje boste nadaljevali z daljšimi in bolj zahtevnimi vajami, če se vam bo na začetku odprl duhovni svet samo za trenutek in boste le za hip pokukali vanj, vam bo z vsako vajo lažje in videli boste več ter ostajali dlje časa odprti Univerzumu. Za pravi začetek naj vam bodo te besede v pomoč in navdih. Ne mislite si, da je vse brezupno, ob tem poskusu ne morete izgubiti prav nič, kar pa lahko pridobite, pa bo v kategoriji neprecenljivega.
Vabim vas da se obrnete name v kolikor imate kakšna dodatna vprašanja ali pa potrebujete pomoč pri razvijanju lastnih sposobnosti.
Vaša prerokinja in numerologinja Anka
Kontakt 090 30 47
Preberite tudi: