
Čarobnost v zraku in ljubezen na vlaku
Dela prost dan, 31.oktober, se je Igor namenil proti železniški postaji. Prijatelji iz Koroškega konca, so ga povabili na zabavo. Vedel je, da pri njih zabave, brez alkohola ni, zato se je odločil peljati se z vlakom. Kupil si je karto in na klopci opazoval mimoidoče, ter čakal na vlak. Stara gospa ga je ogovorila, če lahko prisede. Igor je imel še pol ure do prihoda vlaka in se je odločil, da bo malo poklepetal s prijazno gospo. Prijazna starka je kljub svoji starosti, imela mladosten in nagajiv pogled, ki je bil poln življenja. Ker jo je zanimalo, kako je kaj z njim, ji je zaupal, da je pri svojih triintridesetih letih, še vedno sam in da z dekleti ni imel sreče.
Gospa se je od srca nasmejala, češ da je še vse pred njim in da je danes poseben dan, čaroben dan, dan za stike in druženja. Čudno jo je pogledal, ona pa se je še kar smejala in mu ponudila čokoladni bonbon. Malo sta še poklepetala, nato se je prijazno poslovila od njega, ter mu pustila še en čokoladni bonbon, češ da mu bo še prav prišel. Bila je res posebna stara gospa, polna življenja, optimizma, srčna in otroško nagajiva. Bližal se je vlak, Igor si je pripravil vozovnico in se ni spomnil, kdaj se je zadnjič peljal z vlakom. Sedel je poleg okna, vlak je bil čist in udoben. Posamezniki so še vedno vstopali in nasproti njega se je usedla mladenka, ki ga je prijazno pozdravila. Ko jo je pogledal, je zagledal nekaj, kar ga je takoj očaralo.
Njene tople rjave oči so se nasmehnile, bila je sproščena, preprosta in pravljično lepa. Predstavil se ji je in izvedel, da je Simona, da gre za praznike k staršem na Koroško, ker nima drugih obveznosti. Klepetala sta, kot stara znanca, ki se že dlje časa nista videla. Ponudil ji je čokoladni bonbon, prisrčno se je nasmejala in mu tudi sama ponudila enega. Ugotovila sta, da je dobra starka obema dala čokoladna bonbona, z obema klepetala, da sta šla oba v isto smer in da sta oba brez obveznosti. Še vedno pa nista razumela, kako je bila lahko ta dobra ženica sočasno pri obeh, kajti tik pred prihodom vlaka, se je poslovila od obeh. In kaj je mislila s tem, da je bil ta 31. oktober tako poseben dan, čaroben dan, dan za stike in druženja?
S Simono sta končno razumela pomen starkinih besed, saj sta se spoznala na vlaku, oba sta imela starkine bonbone, oba sta čutila, kot da se poznata že od malih nog, oba sta se zavedala, da je to njuno poznanstvo šele začetek njunega druženja. Dobra ženica se je z obema pogovarjala o istih stvareh, enaki stavki, enake besede, enak njen nasmeh, enake iskrice v njenih očeh, enaka otroška igrivost, kot bi bila ta starka pravljični lik.
Od tega dogodka je minilo že skoraj leto dni, s Simono sta postala par, iskreno se ljubita in resno načrtujeta skupno prihodnost. Še danes ne vesta, kdo je bila v resnici tista dobra starka, ki sta jo spoznala lani, 31. oktobra. Je njeno pravo ime Usoda, ali kako drugače? Ni pomembno, le da sta se Simona in Igor našla.
--
Vse nas v življenju spremlja pot, ki ji pravimo usoda in vsi imamo svojega angela, ki je vedno ob nas ko ga potrebujemo. Problem pa je v nas samih, ker se tega premalokrat zavedamo in premalokrat prosimo angele za pomoč. Angeli so tu za nas, angeli so naši vodniki in naši varuhi, ki nas usmerjajo in nam pomagajo, da lažje prehodimo svojo življenjsko pot na Zemlji. Ne bojte se pogovoriti z njimi, vprašajte jih za nasvete, zaželite si sanje in zahvalite se za pomoč, ki bo prišla točno ob pravem času, ob času, ko boste pripravljeni!
Kaj vemo o angelih in kdo angeli so?
Srečno in vse dobro vam želi,
prerokinja Anka