O karmi smo že veliko slišali in ker smo vse bolj osveščeni, upravičeno ponovno razmišljamo o njej. Vemo, da karma ni predmet, ki ga lahko otipamo in ni organ našega telesa, pa vendar se s karmo rodimo in z njo umremo. Zatorej ali je karma usoda, ne, ne moremo je tako opredeliti, kajti karma je preprosto življenjska pot izbire, po kateri stopamo od rojstva do smrti. Karma smo mi sami, saj z uporabo naše svobodne volje, oblikujemo lastno karmo in posledično svojo usodo. Ker uporabljamo svobodno voljo, lahko svojo karmo preobrazimo, torej izboljšamo ali poslabšamo in prav tako lastno usodo. Edine omejitve našega napredka so tiste, ki si jih postavimo sami, kot na primer, če odklanjamo pridobivanje znanja, ostajamo nevedni in se nam lahko marsikaj pripeti, kar navadno označimo, kot neko vrsto krivice.

 

 

Na tak način se sami ujamemo v lastno past neznanja, med drugim obstaja tudi težnja k izogibanju soočenja s svojo karmo. Tudi s tem načinom, se lahko teoretično vračamo iz življenja, v ponovno življenje s podobnim ali enakim načinom življenja in ta življenja živimo zaman, ker v njih duhovno ne zrastemo niti ne odplačujemo, tako imenovanega karmičnega dolga. Torej gledano iz vidika karme spoznamo, da se bomo morali brez sprejetja karmičnih lekcij s katerimi se soočamo, znova in znova rojevati v krog istih okoliščin in istih oseb, vse dokler se ne odločimo razumeti in spremeniti svoje karme.

 

Zatorej, če se iz lastnih življenjskih napak učimo, se tega tudi zavedajmo in nikar ne ponavljajmo istih napak. Saj tak način življenja ni dober niti za življenje, ki ga sedaj živimo, niti za življenje, ki je še pred nami. Torej pojem karme lahko enačimo s pojmom poslušanja ali bolje povedano s poslušanjem samega sebe, lastnega delovanja, lastnega dela in lastnega dejanja. Karma se navezuje tudi na načelo vzročnosti, saj vsak človekov naklep in ukrep vplivata na prihodnost njegovega življenja. Tako slab namen in slabo dejanje prispevata k slabi karmi oziroma dober namen in dobro dejanje prispevata k dobri karmi človeka. Večkrat sem že omenila, da je vsaka misel energija in karma je energijska pot od človekove misli do njenega učinka. Torej s slabimi mislimi kopičimo slabo energijo in z dobrimi mislimi kopičimo dobro energijo, zatorej se je vredno bolj potruditi, za boljšo karmo.

 

In, če izhajamo iz teorije o karmičnem dolgu, smo lahko pomirjeni glede posameznikov, ki skoraj celo svoje življenje mislijo in delajo gorje drugim. Saj v tem primeru obstaja naravna kazen ali tako imenovani karmični dolg, ki ga posamezniki, kateri mislijo in delajo slabo drugim, odplačajo ali v tem življenju, ali v naslednjem življenju. Vsekakor ga po karmični teoriji odplačajo prej, ko slej in tako ni bojazni, da posameznik odide v novo življenje ne kaznovano. V kolikor ta teorija drži, smo lahko vsi tisti, ki smo izkusili različne prevare, različnih ljudi, povsem pomirjeni, saj bodo po karmičnem zakonu izkusili sami vse, kar so storili drugim.

 

Moja karma, je moje življenje,

lahko je lepo ali grdo,

lahko je mirno ali razburkano,

lahko je srečno ali žalostno,

vseeno je, samo moje je.

Razumel sem, da se trudim zase,

za svojo prihodnost in mogoče,

nekega dne, pomagam tistim, ki 

so takšni, kot sem bil sam nekoč.

 

Vse dobro vam želi,

prerokinja Anka